Slo-Tech - O stranpoteh in težavah znanosti, ki jih povzročata pretirana tekmovalnost in gonja za objavami in citati, smo že večkrat pisali. Poleg ponarejanja rezultatov so posamezni neetični znanstveniki sistem skušali pretentati tudi na druge načine, denimo s prodajo avtorstev na člankih, objavljanjem v lažnih revijah in podobno. Ena izmed novih prevar pa je podkupovanje urednikov.

Nicholas Wise s Cambridgea, ki poleg rednega dela raziskovalca na področju dinamike fluidov razkrinkava znanstvene prevare, je lani presenečeno ugotovil, da se je razmahnil podkupovanje urednikov. To so običajno redno zaposleni raziskovalci, ki jih revije prepričajo v (večinoma brezplačno) urednikovanje, kar pomeni začetno preverjanje prispeli rokopisov, iskanje recenzentov in na koncu tudi odločanje o objavi. Več akterjev je urednikom začelo ponujati znatne podkupnine, če bi sprejeli članke v objavo v sicer povsem legitimnih revijah. Zneski segajo v tisoče dolarjev.

Matt Hodgkinson z UK Research Integrity...

Science Blog - Medtem ko večina raziskovalcev objavlja v mednarodnih znanstvenih revijah, ki so seveda pisane v angleščini, je v Rusiji še vedno zelo priljubljeno objavljanje v ruskih revijah v ruščini. Zaradi sumov, da so se tam razpasle nepoštene prakse, je Ruska akademija znanosti (RAN) oblikovala komisijo, ki je preverila objavljanje v ruskih revijah. Rezultat je več kot 800 umaknjenih člankov zaradi različnih primerov akademske nepoštenosti, kar je največji umik člankov doslej. Neetičnih praks je več, med njimi so najpogostejše plagiatorstvo, samoplagiatorstvo (kamor sodi tudi večkratno objavljanje istih rezultatov) in dodajanje ljudi med avtorje, ki z raziskavami ali članki niso imeli nič skupnega.

Akademija je od 541 revij (v Rusiji jih je več kot 6000) zahtevala umik 2528 člankov. Terjali so tudi podrobne informacije o okoliščinah objave nekaterih člankov, na koncu pa je bilo 869 člankov iz 263 revij umaknjenih. To odločitev sprejme uredniški odbor, kadar obstojijo razlogi za utemeljen...

Slo-Tech - Imejmo pred seboj tri znanstvene članke - eden je bil objavljen v European Journal of Organic Chemistry (EurJOrgChem), drugi v European Journal of Chemistry (EurJChem), tretji pa v Chemistry: A European Journal (ChemEurJ). Na prvi pogled so članki videti spodobno, revije pa, razen strokovnjakom za organsko kemijo, delujejo podobno. V resnici je ChemEurJ precej ugledna revija (s faktorjem vpliva 5,16), EurJOrgChem solidna revija (2,8), EurJChem (0,63) pa izkoriščevalska oziroma plenilska revija. V prvih dveh revijah lahko pričakujemo verodostojne raziskave, ker so članki podvrženi rigoroznemu pregledu (peer review), v tretji pa ne. In...

Nature - Ponovno se bomo malce obregnili ob lažnive znanstvene revije, ki prežijo na nič hudega sluteče raziskovalce in jih skušajo opetnajstiti. Večkrat smo že videli, kako enostavno je v te revije proti plačilu poslati popolnoma neumne članke, to pot pa so pokazali, da je preprosto postati tudi urednik ali celo odgovorni urednik takih revij.

Znanstvene revije se delijo v tri velike skupine: tradicionalne, odprte in lažnive oziroma plenilske. Prve so tradicionalno najuglednejše, čeprav smo že slišali ogromno kritik na njihovo ceno. V njih lahko objavljamo brezplačno, prav tako morajo svoje delo brezplačno opraviti recenzentje, a je zato naročnina na revijo zelo...

XvsXP - Večkrat smo že pisali o tegobah znanstvenega sveta, ki mu vladajo popolnoma isti vzgibi kakor v ostalih sferah življenja. Znanstvena odličnost še zdaleč ni edini in mnogokrat niti najpomembnejši faktor, ampak se tu skriva še cel kup drugih. Po zadnji kritiki kakovosti in recenzije člankov, se bomo danes spet obregnili ob založnike in avtorske pravice znanstvenikov.

O založbi Elsevier, ki ima pod svojim okriljem kopico uglednih znanstvenih revij, je bilo prelitega že mnogo črnila, tudi bojkot je bil način upora. Če smo pošteni, Elsevier ni edini založniški orangutan, le eden največjih in najbogatejših je...

The New York Times - Večkrat smo že pisali o težavah, ki pestijo moderni svet znanosti, kjer je edino zveličavno merilo uspeha število objav in njihova citiranost. To vzpodbuje številne nepoštene prakse: od izsiljevanja založnikov, ki dobro vedo, da z revijami z visokim faktorjem vpliva v rokah držijo ključe do akademskega uspeha, in to izkoriščajo za prodajo nesramno dragih naročnin (protistrup se zdi preprodaja gesel), do nečednega početja samih znanstvenikov. Prevare niso neznane, tako da smo že pisali o enostavnosti objave nesmiselnih člankov, vedno večjem številu umaknjenih člankov zaradi odkritih nepravilnosti v znanstveni metodi in celo samorecenziranju člankov. Še ena velika past, ki preži na nič hudega sluteče avtorje, pa so prevarantske revije...