Slo-Tech - Odkar je Elon Musk lanskega oktobra prevzel Twitter in ga preimenoval v X, so njegove poteze v nasprotju z deklariranim zavzemanjem za svobodo govora. Na platformi radi blokirajo uporabnike, ki objavljajo vsebine, s katerimi se Musk ne strinja. To se je zgodilo tudi Travisu Brownu, ki je bil leta 2015 približno leto dni celo zaposlen pri Twitterju, kasneje pa je postal eden glasnejših kritikov platforme. X mu je zato preprosto izklopil račun, zaradi česar ga je Brown tožil.

Brown je z analizami objav dokazoval, da se je po Muskovem prevzemu platforme na njej začel širiti skrajno desni vpliv. Vplivneži te provenience so nadpovprečno zastopani med naročniki Twitter Blue, prav tako je Musk obnovil kopico predhodno zaprtih profilov. Zato mu je X profil zaprl, zaradi česar je Brown tožil. Dejal je, da gre za vprašanje principa, saj želi dokazati, da platforme nimajo pravice arbitrarno določati, kdo se sme na njih udejstvovati. Poenostavljeno rečeno gre za vprašanje, ali so platforme...

Slo-Tech - Družbeno omrežje X, torej nekdanji Twitter, je začelo preizkušati plačljivo verzijo strani. Pilotni projekt so začeli izvajati na Novi Zelandiji in Filipinih, kjer morajo novi uporabniki plačati en dolar na leto. V nasprotnem primeru ne morejo objavljati vsebin ali interagirati z drugimi uporabniki. Na obstoječe uporabnike sprememba ne vpliva, saj bodo še naprej lahko storitev uporabljali brezplačno.

Da si želi Elon Musk uvesti plačljivi X, ni nobena novost. O tem se na glas špekulira že več mesecev, špekulacije pa je podžigal kar Musk sam. Razlogov je več in presegajo zgolj finančni vpliv na stran. Čeprav ima X več kot 13 milijard dolarjev dolgov, je Musk v konkretnem primeru dejal, da gre za drugačen ukrep. Z njim želijo zmanjšati smetenje po platformi, delovanje botov in uravnotežiti njeno dostopnost.

Musk vse od prevzema Twitterja, ki je kasneje postal X, ponavlja mantro o botih in spamu na platformi. A hkrati so bile številne poteze po prevzemu nelogične, na platformi pa se...

Slo-Tech - Včeraj je izšlo prvo poročilo v okviru Evropskega kodeksa za boj proti dezinformacijam, v katerem so primerjali razmere na družbenih platformah Facebook, Instagram, YouTube, TikTok, LinkedIn, Twitter v Španiji, na Slovaškem in Poljskem. Twitter je sicer letos maja odstopil od kodeksa, a so ga vseeno vključili v raziskavo. Pri tem velja poudariti, da niti odstop ne pomeni, da je Twitter povsem svoboden pri svojem početju, saj njegovo poslovanje regulira tudi DSA.

Rezultati raziskave, ki jih je objavil TrustLab, so posebej slabi za Twitter. V analizi 6155 objav in 4460 profilov na šestih platformah so ugotovili, da je na Twitterju kar 43 odstotkov objav neresničnih ali zavajajočih. Ta faktor se imenuje discoverability in predstavlja delež objav z dezinformacijami med vsemi objavami o neki tematiki. To razmerje je bilo najvišje na Twitterju in Facebooku, najnižje pa na YouTubu. Tudi delež profilov, ki objavljajo neresnice, je bil na Twitterju najvišji, najnižji pa na YouTubu....

Slo-Tech - Evropski komisar za notranji trg Thierry Breton je v petek sporočil (ironično, prek Twitterja), da je Twitter odstopil od Kodeksa ravnanja na področju dezinformacij. Gre za prostovoljni sporazum v Evropski uniji, ki povezuje vse večje digitalne platforme za deljenje vsebin. Ob tem je dodal, da bo moral Twitter v prihodnosti vseeno spoštovati evropska pravila na tem področju, ker bodo prostovoljni akt nadgradili v pravno obvezujoč dokument. Digital Services Act že določa, da morajo platforme storiti več in se aktivno boriti proti širjenju dezinformacij. Uporabljati se bo začel 25. avgusta.

Kodeks ravnanja je bil sprejet leta 2018, veljati pa je začel lanskega junija. Ima tri ducate podpisnikov, med katerimi so tudi Google, Facebook (Meta), Twitter, Microsoft in celo TikTok. Drugi partnerji v kodeksu so organizacije, ki se ukvarjajo s preverjanjem dejstev, oglaševalci in civilnodružbene organizacije. Kodeks želi povečati transparentnost, omejiti uporabo botov in lažnih računov za...

Slo-Tech - Retorika med Twitterjem in evropskimi regulatorji se zaostruje, saj je evropski komisar Thierry Breton Twitterjevega lastnika in direktorja Elona Muska posvaril, da se lahko primeri blokada Twitterja v Evropski uniji. Po novem zakonu o digitalnih storitvah (DSC) morajo namreč ponudniki storitev kot posredniki pri povezovanju potrošnikov z blagom, storitvami in vsebinami poskrbeti za implementacijo varovalk in zaščit pred širjenjem nezakonitega blaga in vsebin. To vključuje tudi nadzor in moderacijo vsebin pri največjih akterjih, kamor sodi Twitter.

A spremembe na Twitterju se odvijajo v nasprotni smeri. Elon Musk se označuje kot absolutista svobode govora, zato Twitter opušča moderacijo. Pred kratkim je sporočil, da ne bodo več označevali neresničnih vsebin o covidu, kar so počeli med epidemijo. Prav tako je na Twitter pripustil večje število v preteklosti odslovljenih uporabnikov. Breton je zato Muska opozoril, da podjetje čaka še veliko dela. Poskrbeti morajo za transparentne...

Twitter - V Twitterju skušajo izpiliti soočanje s širjenjem dezinformacij na svojem družbenem omrežju. Po novem bodo z namenom hitrejšega omejevanja neresnic sprožali programe, vezane na konkretne aktualne krizne dogodke, kot so vojne.

Družbena omrežja niso zgolj zbir fotografij kosil, dojenčkov in letovanj v tropskih krajih, temveč v modernih časih nosijo tudi močno negativno noto platform za bliskovito širjenje dezinformacij, kot so anticepilske laži, teorije zarot in politična propaganda. Podjetja se s problemom soočajo na različne načine, poglavitne težave pa gredo v smeri tako pomanjkanja sredstev za preverjanje množice objav, kakor tudi želje po izogibanju premočni cenzuri. Pri Twitterju so tako lansirali nov pristop v ravnanju z valovi dezinformacij, ki jih običajno sprožijo krizni dogodki, kot so vojne in naravne nesreče. Zaenkrat je program usmerjen na dogajanje okoli vojne v Ukrajini, kasneje pa ga nameravajo razširiti tudi na naravne nesreče in strelske pohode. Tako se je težko...

Slo-Tech - Peščica velikih spletnih podjetij, Twitter, Google, Facebook, Microsoft, TikTok in Redbubble (spletna tržnica za prodajo umetniških del) je v Avstraliji dokončala delo na kodeksu, ki naj bi zajezil širjenje dezinformacij na spletnih platformah. Kodeks so predstavili le nekaj dni zatem, ko je Facebook postavil Avstralijo na hladno glede deljenja in objavljanja novičarskih vsebin, komentatorji domnevajo, da tudi zato, ker se lažne novice v takem informacijskem vakuumu kot je nastal, širijo še hitreje.

Kodeks so na poziv tamkajšnje vlade v dobrem letu dni spisala spletna podjetja sama, združena pod stanovskim združenjem DIGI in pod nadzorom avstralskega medijskega regulatorja, Australian Communications and Media Authority (ACMA). Slednji ima tudi pooblastilo, da oceni ali je končni rezultat takega samoupravljanja digitalnih velikanov ustrezen, v nasprotnem primeru lahko vladi predlaga, da namesto tega sprejme ustrezno prisilno zakonodajo.

Poleg samoregulacije je druga pomembna...

CNN - Med družbenimi omrežji, tako se zdi, prav Twitter prevzema štafetno palico največjega borca proti dezinformacijam in sovražnemu govoru. Eno izmed majhnih, a povednih sprememb, so te dni začeli preizkušati na angleško govorečem delu Twitterja. Pri poobjavah zunanjih povezav (najčešče na članke) bodo uporabnike opozorili, če povezave predhodno sploh ne bodo odprli, da delijo vsebino, ki je morda sploh niso prebrali. S tem želijo dvigniti raven razprave na Twitterju in znižati količino dezinformacij, ki se razraščajo po Twitterju (kot se po vseh družbenih omrežjih).

Twitter se je zelo odločno in javno postavil na stran blokade neresnic v sporu z ameriškim predsednikom, ki mu je nekaj zavajajočih objav (formalni razlog je bila kršitev pogojev uporabe) skril. To je pričakovano sprožilo srdit odziv, saj je Trump napovedal pravcato vojno družbenih omrežjem in nato podpisal izvršni ukaz, ki jim krni pravno zaščito zaradi objav uporabnikov. Gre za 230. člen v zakonu Communications Decency...

Evropska komisija - EU je izdala prvo poročilo v zvezi z lani oktobra podpisanim Kodeksom za boj proti dezinformacijam. V njem so konkretno navedeni Facebook, Twitter in Google, ki po mnenju bruseljskih uradnikov na svojih platformah še vedno ne napravijo dovolj odločnih korakov v tej smeri. Podpisniki kodeksa so se namreč zavezali, da bodo poskušali zmanjšati število lažnih uporabniških računov, predvsem pa svoja prizadevanja napravili transparentna.

Poročilo tako ugotavlja, da trojica platform ni posredovala dovolj dokazov o kakih novih orodjih oz. politikah za preganjanje dezinformacij, niti, da so v to vložili zadostno količino virov in s prizadevanji pokrili vse države članice EU. Poročilo še izraža zaskrbljenost zaradi take neodzivnosti, zlasti, ker so pred vrati majske...